Ustanoviti svoj posel je v večih pogledih podobno kot odločiti se za prvega otroka. Želja tako za enega kot za drugega se rodi iz globočin naše duše, iz tistega kotička kjer je shranjena naša bit,…to kdo smo.

Svojemu življenju želimo dati globlji pomen, želimo da je naše življenje kvalitetno, da naša gonila sila ni potisk od zadaj (ker moramo) temveč je vlek od spredaj, ker vidimo svetlo prihodnost, ki nas z vso silo vleče in vleče naprej čez vse hribe in doline. Ni več dovolj, da cartamo tuje otroke in ni več dovolj, da hodimo v službo zgolj zato, da enkrat na mesec prejmemo plačilo. Iz nas sili na plano želja po nečem, kar bo zares naše. Ko se rodijo otroci, se kar kmalu zavemo, da v resnici niso čisto naši,…pri nas so samo na »posojo«, za zelo kratek čas, preden razprejo svoja krila in odletijo iz domačega gnezda. Naš posel, če ga skrbno in ljubeče negujemo, pa lahko ostane z nami do konca življenja. In to je ta otrok, ki je resnično naš, katerega lahko oblikujemo in spreminjamo čisto po svoje.

A pri obeh so potrebne porodne muke, da ugledata luč sveta in ja, še kako se splača le-te predihati, saj jih pozabiš prvo sekundo, ko te preplavi tisti enormni val ljubezni, ponosa in navdušenja.

Ustvarjanje (takšno in drugačno) je od nekdaj bilo nepogrešljiv del mojega življenja in prav ustvarjalnost je tista, ki me vleče naprej, to je tista lučka, ki jo vidim v svoji prihodnosti in čisto predolgo sem zanikala kdo sem,…se silila stlačiti v škatlico v katero ne spadam,…in zelo dolgo je trajalo, da sem spoznala kdo v resnici sem. Končno sem si drznila priznati kaj potrebujem za to, da resnično živim življenje v katerem sem svobodna. Hvaležna sem za vse ljudi v mojem življenju, ki so bili velik del moje preobrazbe in še vedno so, saj se odkrivanje sebe nikoli ne konča. Prehodila sem veliko hribov in še več dolin,…a brez tega ne gre,..tudi doline so potrebne, saj se le tako zavemo svoje globine. Sedaj pa stojim ob vznožju moje gore in nihče ne ve kako je visoka, pa vendar se veselim vsakega delčka poti proti vrhu. Še bolj pa se veselim zavedanja, da na tej poti ne bom sama. Imela bom veliko novih ljudi, ki bodo prihajali ter odhajali in se mogoče spet vračali nazaj v moje življenje ter z mano delili ter se veselili drobnih, a zelo pomembnih vzponov in uspehov na poti ustvarjanja, odkrivanja in rasti.